Stalno predstavništvo RS pri Svetu Evrope /Organi Sveta Evrope /

Organi Sveta Evrope

Odbor ministrov je organ medvladnega sodelovanja in najvišji organ odločanja v Svetu Evrope.

Vse do leta 2005 je zasedal dvakrat letno, maja in novembra, praviloma na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Po najnovejši praksi pa omenjeni organ zaseda enkrat letno. Sprejema vsebinske in postopkovne odločitve v zvezi z delovnimi področji organizacije, proračunom in obveznostmi držav članic ter razpravlja o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti na podlagi priporočil Parlamentarne skupščine ter Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. 

Odboru ministrov predseduje minister za zunanje zadeve predsedujoče države (polletni mandat po abecednem vrstnem redu). Trenutno je predsedujoča država Azerbajdžan (maj 2014 - november 2014). Odbor ministrskih namestnikov - veleposlaniki držav članic pri SE - se srečuje na tedenski ravni. V medvladnih telesih Sveta Evrope kot opazovalke sodelujejo tudi ZDA, Kanada, Japonska, Mehika in Sveti Sedež. Slovenija je Odboru ministrov predsedovala od maja do novembra leta 2009.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je posvetovalno telo, ki jo sestavljajo predstavniki nacionalnih parlamentov 47 držav članic.

Parlamentarna skupščina samostojno oblikuje program svojih zasedanj, razpravlja o delovnih področjih Sveta Evrope in aktualnih mednarodnih temah ter sprejema priporočila, naslovljena na Odbor ministrov ali države članice. Predsednika izvolijo parlamentarci iz svojih vrst za dobo največ treh let. Od januarja 2014 je predsednica PS SE Anne Brasseur (Luksemburg), članica politične skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).

Medtem ko ima v Odboru ministrov vsaka država članica en glas, je število predstavnikov in glasov v Parlamentarni skupščini odvisno od velikosti posamezne države. Največje število predstavnikov je 18 (Francija, Nemčija, Ruska federacija, Italija, Velika Britanija), najmanjše pa 2 (Andora, Liechtenstein). Slovenija je v Parlamentarni skupščini zastopana s 3 predstavniki in njihovimi 3 namestniki. Ker je število predstavnikov in njihovih namestnikov enako (318), njuno skupno število znaša 636, k temu pa moramo prišteti še nekaj opazovalcev. Izrael, Kanada in Mehika imajo v Parlamentarni skupščini status opazovalke. Razmerje predstavnikov političnih strank v delegaciji posamezne države mora odražati razmerje političnih strank v nacionalnem parlamentu te države.

Letna seja Parlamentarne skupščine je razdeljena na štiri plenarne seje. Vsaka traja običajno teden dni in poteka konec januarja, aprila, junija in septembra.

Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope je svetovalno telo, ki zastopa lokalne in regionalne oblasti držav članic.

Osredotočen je na pospeševanje demokracije na lokalni in regionalni ravni ter na krepitev čezmejnega sodelovanja. Od oktobra 2014 je njegov predsednik Jean-Claude Frécon (Francija).  Slovenija je v kongresu zastopana s 3 predstavniki in njihovimi 3 namestniki.

Generalni sekretar je najvišja funkcija v strukturi Sekretariata, ki se deli na dva generalna direktorata:

za človekove pravice in vladavino prava in za demokracijo. Generalnega sekretarja izvoli Parlamentarna skupščina Sveta Evrope za obdobje petih let. 1. oktobra 2014 je mesto generalnega sekretarja ponovno prevzel Thorbjørn Jagland (Norveška). Namestnica generalnega sekretarja je Gabriella Battaini - Dragoni (Italija), ki je triletni mandat prevzela 1. septembra 2012.

Evropsko sodišče za človekove pravice deluje na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je v veljavi od leta 1953 (podpisana leta 1950), in njenih dodatnih protokolov.     

Tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice lahko vložijo posamezniki s pravnim interesom ali države pogodbenice, ki menijo, da je druga država pogodbenica kršila pravice iz konvencije. Sodbe so za toženo državo končne in zavezujoče. Septembra 2012 je bil za novega predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice izvoljen Dean Spielmann (Luksemburg).

Komisar za človekove pravice Sveta Evrope je politični organ, ki je ločen od ESČP in drugih teles organizacije. Institut komisarja je bil ustanovljen v letu 1999 in skrbi za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic po posameznih državah članicah.

Naloge komisarja so pospeševanje izobraževanja, ozaveščanja in uveljavljanje spoštovanja človekovih pravic v državah članicah ter zagotavljanje popolne in učinkovite skladnosti z besedili Sveta Evrope, kot so konvencije, priporočila in resolucije. Izvoli ga Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. Od 1. aprila 2012 funkcijo opravlja Nils Muižnieks (Latvija).

Delni sporazumi, v katerih sodelujejo nekatere države članice Sveta Evrope, vendar ne vse:

  • Center Sever - Jug (North- South Centre),
  • Evropski avdiovizualni observatorij (European Audiovisual Observatory),
  • Evropski center za žive jezike (European Centre for Modern Languages),
  • Eurimages,
  • Evropska komisija za demokracijo skozi pravo/ Beneška komisija (Venice Commission – European Commission for Democracy through Law),
  • Evropska farmakopeja (EDQM –  European Pharmacopoeia),
  • Skupina Pompidou (Pompidou Group),
  • Skupina držav proti korupciji (GRECO – Group of States against Corruption),
  • Razvojna banka Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank).

Delni sporazumi (Partial Agreements) niso mednarodne pogodbe, temveč so posebna oblika sodelovanja znotraj SE. Ti sporazumi državam članicam omogočajo, da na nekem specifičnem področju sodelujejo z ostalimi državami podpisnicami sporazuma. Proračun delnih sporazumov je ločen od splošnega proračuna organizacije. Na 117. zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope je bila sprejeta resolucija o ustanovitvi novega delnega sporazuma, Razširjenega delnega sporazuma o Športu (Enlarged Partial Agreement on Sport - EPAS), Slovenija je ena izmed 16 podpisnic ustanovitve tega delnega sporazuma.

Konvencije in sporazumi Sveta Evrope 

Svet Evrope ima pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje v državah članicah iz vseh področjih njegovega delovanja. V dobrih petdesetih letih je bilo tako sprejetih 200 konvencij in sporazumov, ki niso zgolj akt sodelovanja, saj zaradi svoje večstranske narave nadomeščajo na stotine dvostranskih pogodb, ki bi jih sicer sklepale posamezne države.